Nalagam...

[30 LET] Prva odprava GZL v tujino

17.02.2025by Tim LBGasilska zveza Ljubljana

Letos obeležujemo jubilejno 30-letnico delovanja Gasilske zveze Ljubljana. V seriji objav na družbenih omrežjih GZL bomo skozi arhivske fotografije in krajše zapise spomnili pomembnejših dogodkov v času našega delovanja.

Petkov popoldan 29. avgusta 2003 je neurje z močnejšimi nalivi prizadelo 765 km2 veliko področje v bližini stičišča Slovenije, Avstrije in Italije. Kljub precej nevšečnostim pri nas so bila najbolj prizadeta zgodovinsko slovenska naselja na zdaj italijanski strani meje. Poškodovanih je bilo 260 hiš, nedelujoča so bila telekomunikacijska, vodovodna in električna omrežja, močno poškodovane krajevne ceste, avtoceste in železnice. Vas Ukve (it. Ugovizza) je istoimenski hudournik prekril s plazovitim udarom gramoza, blata in izmaličenih dreves, krajani tega in sosednjega kraja so izgubili članico in člana svoje skupnosti. Nekaj je bilo pogrešanih in več kot 500 ljudi so naglo evakuirali zaradi še trajajočih neposrednih nevarnosti poplav in plazov. Kar 2687 pripadnikov različnih služb iz 5 različnih držav se je naslednjih 20 dni trudilo vzpostaviti osnovne pogoje za bivanje  v dolini.

Tudi slovenski gasilci so svojim rojakom priskočili na pomoč, organizacija odprave pa je pomenila nasploh prvo odpravo GZL izven slovenskih meja in s tem pomembno izkušnjo. Naši gasilci so v dveh dneh solidarno pomagali pri odkopavanju in čiščenju večinoma slovenskega pokopališča okoli poškodovane cerkve s porušenim zvonikom, kjer so še redno maševali v slovenskem jeziku. Z ročnim orodjem in napornim fizičnim delom, s potrebno pieteto in simbolično slovensko besedo so za moralo lokalne skupnosti naredili več kot bi lahko težka mehanizacija precej bolj opremljenih tujih sil, ki je bila bolj koristna drugod po prizadetih dolinah.

Spodaj zapis vodje ljubljanskih enot Cveta Šumca, med fotografijami pa reportaža iz glasila Ljubljanski gasilec.

Ukve 2003
Poplava v Kanalski in Železni dolini in predvsem v vaseh Ukve, Kuk in Naborjet je avgusta 2003 povzročila veliko razdejanje. V vsega štirih urah je 29. avgusta padlo kar 400 mm dežja. Po izračunih pristojnih je zemeljski plaz, ki se je utrgal, prinesel kar 250.000 kubičnih metrov materiala. Dan kasneje so Ukve, ulica Superiore v Naborjetu in zgornji del Kuka ostali pokriti s prodom. Neurje je zahtevalo tudi dve človeški življenji. Takoj po poplavi so evakuirali več kot 500 ljudi, ki pa so se v naslednjih dneh večinoma lahko vrnili domov. Okoli 90 oseb je bilo začasno nastanjenih v vojašnici Lamarmora v Trbižu. Republika Italija je na prizadetem območju razglasila stanje elementarne nesreče, vlada v Rimu pa je za obnovo Kanalske doline, ki jo je neurje najhuje prizadelo, namenila 40 milijonov evrov. Na ožjem področju je vlada razglasila izredne razmere in zaprosila za mednarodno pomoč v obliki delovne sile za odkopavanje zasutih področij. Ker je bilo področje še zmerom nestabilno in potencialno nevarno, je bila edina možna rešitev napotitev domačih in tujih enot sistema zaščite in reševanja na prizadeto območje, sicer bi za tovrstno delo lahko poskrbeli delavci.
 
Gasilska zveza Slovenije se je v sklopu sistema civilne zaščite odzvala pozivu na pomoč in v Ukve poslala razpoložljive gasilske enote. Gasilska zveza Ljubljana je bila zaradi številčnosti primerna za pomoč, saj odhod dela gasilskih enot ni pretirano obremenil požarne varnosti v glavnem mestu. Dejstvo je, da pred tem posredovanjem slovenske gasilske enote še niso imele izkušenj na področju ukrepanja ob elementarnih nesrečah v tujini, zato lahko vsaj za ljubljanske gasilce navajamo to posredovanje kot prvo v tujini po osamosvojitvi Slovenije. 10. septembra je iz Ljubljane krenila prva odprava gasilskih enot pod vodstvom tedanjega poveljnika GZL Iztoka Zajca, dan kasneje pa druga odprava enot pod vodstvom tedanjega podpoveljnika GZL Cveta Šumca.

Ob prihodu na mejni prehod Rateče je 11. septembra operativno vodenje slovenskih enot po navodilu poveljnika Gasilske zveze Slovenije, Matjaža Klariča, prevzel tedanji podpoveljnik GZL Cveto Šumec. Ob prihodu v porušeno vas Ukve je najprej sledilo kratko informiranje s strani italijanskih predstavnikov civilne zaščite glede stanja v vasi in območja, ki je bilo dodeljeno slovenskih enotam. Sledil je natančen popis moštva, opreme in orodja, ki so ga posredujoče enote prinesle s seboj. Mesto posredovanja je bilo za javnost zaprto in ga je zaradi možnosti plenjenja varovala italijanska policija.
 
Slovenske enote so za nalogo dobile ustvarjanje prehoda za večjo mehanizacijo na področju delno podrte cerkve svetega Jakoba, ob kateri je tudi pokopališče s številnimi slovenskimi grobovi. Šlo je za zelo občutljivo delo, saj je bilo treba poleg varnosti skrbeti tudi za pieteto do grobov. Zato je delo potekalo ročno, vodji slovenskih enot pa je bil dodeljen tudi pomočnik s strani italijanske civilne zaščite, ki je govoril slovensko in je služil kot vezni člen med vodstvom italijanske civilne zaščite in drugimi enotami na prizadetem območju.

Slovenskim enotam je že do kosila uspelo usposobiti pot za večjo mehanizacijo, ki je tako lahko začela z odvozom materiala iz središča vasi. Po kosilu so slovenske enote na pobudo vodje slovenskih enot in po odobritvi s strani predstavnika italijanske civilne zaščite začele z delom na pokopališču. Do pozno popoldanskih ur, ko je spet začelo močno deževati, je slovenskih silam uspelo odkopati in očistiti velik del starejšega dela pokopališča. V veliko pomoč je bil mali bager, ki ga je slovenskim silam na pomoč poslalo vodstvo intervencije. Zaradi močnega deževja, ki ni prenehalo, in slabe napovedi se je pozno popoldne vodstvo italijanske civilne zaščite odločilo, da iz prizadetega območja umakne vse enote. Po krajšem čiščenju opreme in vozil na zbirnem mestu izven prizadetega območja so slovenske sile znova oblikovale kontingent vozil in se odpravile proti domu.

Ob tem lahko navedemo še poučno »cvetko«: Pred odhodom proti domu nas je poveljujoči italijanske civilne zaščite vprašal: »Kaj ste danes naredili?«. V tistih časih, pa morda še danes, smo vedno radi povedali »kaj smo delali«. Vredno upoštevati…
 

Enotno je bilo ugotovljeno, da je bilo delo zelo dobro organizirano in da je bilo posredovanje za slovenske enote izjemnega pomena z vidika nabiranja izkušenj ob tovrstnih posredovanjih. Žal je trajalo zgolj nekaj let, da so slovenske sile izkušnje, ki so jih dobile v nesrečni vasi Ukve, morale uporabiti v domovini, v veliko hujši nesreči v naselju Železniki.

Po ustnih pričevanjih udeležencev, v februarju 2025 zbral
Cveto Šumec

 

GZL v številkah

35 Prostovoljnih gasilskih društev
3 Prostovoljna industrijska gasilska društva
4.731 članov
1.132 operativnih članov
30-letna tradicija

Klic v sili 112

Ko kličete na številko 112, povejte:

  • kdo kliče (ime in priimek),
  • kaj se je zgodilo,
  • kje se je zgodilo (lokacija dogodka),
  • kdaj se je zgodilo (čas dogodka),
  • koliko je ponesrečencev (število),
  • kakšne so poškodbe,
  • kakšne so okoliščine na kraju nesreče,
  • kakšno pomoč potrebujete.