Nalagam...
Nalagam...
od 1955 do 1995
Takoj po 2. svetovni vojni Ljubljanski gasilci niso imeli svoje zveze, temveč so bili podrejeni neposredno Tajništvu za notranje zadeve. Za področje ljubljanskega okrožja so v okviru Okrožnega gasilskega odbora 4. Junija 1946 sklicali plenum in izvolili Okrožno gasilsko poveljstvo, ki je imelo status upravne enote in je bilo odgovorno za izvajanje vseh predpisov z gasilskega področja. Na lokalni ravni so bila gasilska društva podrejena mestnemu oz. krajevnemu gasilskemu odboru. Gasilski referenti v teh odborih so bili predstavniki oblasti odgovorni za gasilske zadeve, hkrati pa so navadno izhajali iz krajev, kjer so delovala društva in so lokalne razmere dobro poznali, zato so se problemi hitro reševali.
Zakon o prostovoljnih gasilskih društvih iz leta 1948 je predvideval ustanovitev okrajnih in mestnih gasilskih zvez. 10. Decembra 1948 je bila v skladu s tem zakonom na ustanovni skupščini ustanovljena »Mestna gasilska zveza za glavno mesto Ljubljana«, ki je združevala 19 gasilskih društev.
Leta 1951 se je predmestje Ljubljane, ki je bilo takrat del Okrajne gasilske zveze Ljubljana – okolica, priključilo Mestni gasilski zvezi, ki je sestavljala 28 gasilskih društev. Vse skupaj se je takrat poimenovalo »Velika Ljubljana«. Leta 1954 sta se Mestna gasilska zveza in Okrajna gasilska zveza združili v Okrajno gasilsko zvezo (1954 – 1965). Tej zvezi se je priklučilo še 188 gasilskih društev in tako je v novi zvezi bilo skupaj 216 gasilskih društev, kar je bilo težko obvladljivo.
V letu 1955 je prišlo do reorganizacije okrajev, kot tudi do ustanovitve novih občin. Okrajni gasilski zvezi Ljubljana se je pridružil del Gorenjske, Dolenjske, občina Cerknica in Loška dolina. V letu 1957 pa še okraj Kočevje. Na širšem ljubljanskem območju je leta 1955 nastalo 13 občinskih gasilskih zvez (Bežigrad, Črnuče, Dobrova, Ljubljana-center, Medvode, Moste, Šentvid, Šišika, Vič, Velike Lašče, Borovnica in Polje), ki so se z organizacijo občin v začetku 60-ih let zožile na občinske gasilske zveze: Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Šiška in Ljubljana-Vič-Rudnik. Organizacijsko in lokalno so občinske gasilske zveze delovale do leta 1995 oziroma do razpustitve.
Okrajno gasilsko zvezo Ljubljana, ki je vključevala 28 občinskih zvez z več kot 15 000 člani so 20. aprila 1965 razpustili. Naslednje leto 25. maja je bila ustanovljena Mestna gasilska zveza, ki je povezovala vseh pet novoustanovljenih občinskih gasilskih zvez. Tako kot občinske gasilske zvaze je tudi Mestna gasilska zveza prenehala delovati z ustanovitvijo novih občin in s tem tudi novih gasilskih zvez leta 1995.
Za gasilce je leto 1994 pomembno, ker je prišlo do sprejema nekaterih normativnih aktov, ki so korenito posegli v organizacijo gasilstva. 14. Januarja 1994 je pričel veljati Zakon o gasilstvu. Gasilska društva so z njim dobila lastninsko pravico nad nepremičninskim in premičninskim premoženjem. Dotedanja društvena lastnina se je preimenovala v gasilsko društveno lastnino. Oktobra 1994 je Državni zbor sprejel Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, temu pa je sledil še Zakon o lokalni samoupravi, ki je močno posegel v organizacijo gasilstva. V novoustanovljenih občinah so bila ustanovljena občinska gasilska poveljstva. Komunikacijo je koordinirala jih je Mestna gasilska zveza Ljubljana. Pa vendar so se takrat porajala številna vprašanja, kako organizacijsko urediti strukturo – ali ostanejo na nivoju novih občin samo gasilska poveljstva povezana z mestno gasilsko zvezo ali se ustanovijo gasilske zveze kot pravni subjekt in se le-te povezujejo v mestno gasilsko zvezo oziroma regijo.
V prvih dneh leta 1995 sta se z županom mesta Ljubljana dr. Dimitrijem Ruplom sestala predsednik in poveljnik Mestne gasilske zveze Franci Vrbinc in Jože Vidmar glede usmeritve organiziranja gasilstva v mestu Ljubljana. Že 7. Marca je bil sestanek predstavnikov gasilskih društev, ki so »ostala« v Mestni občini Ljubljana in na katerem so predlagali po dva člana iz sektorjev v kadrovsko komisijo za evidentiranje kandidatov za vodstvene funkcije v novo Gasilsko zvezo Ljubljana.
24. aprila 1995 je bil na pobudo Mestne gasilske zveze sestanek županov vseh devetih občin, poveljnikov občinskih poveljstev, predsednikov (bivših) gasilskih zvez, predsednika in poveljnika Gasilske zveze Slovenije. Tema sestanka je bila »Organiziranje gasilskih zvez v novih občinah in povezava v višjo stopnjo organiziranosti«. Vsi predstavniki so izrazili enotno mnenje, da želijo župani novonastalih občin svojo gasilsko zvezo. V nekaterih občinah pa že potekajo priprave na ustanavljanje gasilskih zvez.
Kandidacijska komisija v Ljubljani je intenzivno začela z iskanjem primernih kandidatov za predsednika in poveljnika ter ostale funkcije in organe Gasilske zveze Ljubljana. Komisija se je zadnjič sestala 10. maja 1995 in oblikovala predloge, ki jih je nato predlagala ustanovnemu občnemu zboru v izvolitev, in sicer:
Vzporedno s kandidacijsko komisijo je delovala tudi Komisija za pripravo novega statuta Gasilske zveze Ljubljana v sestavi:
V začetku maja so bile priprave zaključene, določen je bil datum in protokol ustanovnega občnega zbora, le za prostor se je bilo potrebno dogovoriti. Franc Pance in Jože Vidmar sta obiskala Janeza Sodržinka – direktorja Mestne uprave. Dogovorjeno je bilo, da bo potekal ustanovni občni zbor v veliki sejni sobi Magistrata in da se ga bo udeležil tudi župan dr. Dimitrij Rupel. Kandidat za poveljnika Gasilske zveze Ljubljana Jože Vidmar je pripravil protokol pred zasedanjem ustanovnega občnega zbora GZL.
Vir: Povzeto po knjigi 20 let Gasilske zveze Ljubljana (1995-2015)
Delegati so se zbrali v petek 19. maja 1995 uri na Krekovem trgu, kjer so ob zvokih »gasilskih fanfar« ter ob postroju uniformiranih gasilcev-delegatov ter praporov vseh gasilskih društev izvedli polaganje venca na spominsko ploščo gasilcem, ki so se ponesrečili na intervencijah. Vodja ešalona Jože Vidmar in njegov pomočnik Peter Roš sta nato popeljala gasilce in praporščake pred Mestno hišo, kjer so delegati ob špalirju praporov vstopili v Mestno hišo. Pred uradnim delovnim začetkom občnega zbora je predstavnik GD Ljubljana-mesto z besedo orisal razvoj gasilstva v Ljubljani skozi vseh 125 let. Ob 18. uri se je ustanovni občni zbor Gasilske zveze Ljubljana pričel.