Nalagam...

Category: Komisija za veterane

20231003_101803-1200x900.jpg

Ekskurzija v Prlekijo z veterani ljubljanske Gasilske zveze

31.10.2023by urbanGasilska zveza LjubljanaKomisija za veterane

Mesec oktober je mesec požarne varnosti in v tem mesecu Tone Podobnik, ki je predsednik Sveta veteranov pri ljubljanski Gasilski zvezi,  že vrsto let organizira ekskurzije v različne konce Slovenije. Na pot se nas je odpravilo skoraj 150 veteranov s tremi avtobusi, kar predstavlja za organizatorja pravi podvig.

Letos nas je popeljal v Prlekijo, ki so jo mnogi od nas obiskali prvič. Navdušeni smo bili nad pokrajino za katero so značilna lepo obdelana polja in po gričih vinogradi; topel, sončen dan pa je že tako lepo pokrajino še polepšal.

Naš prvi postanek je bil pred gasilskim regijskim vadbenim centrom pri Ormožu.

Ogledali smo si gasilski vadbeni poligon, ki je prvi od sedemnajstih, ki jih Gasilska zveza Slovenije načrtuje zgraditi v prihodnjih letih po gasilskih regijah. Poligon je bil zgrajen in odprt leta 2017. Uporabljajo ga štiri občine, vsako  društvo pa prispeva za njegovo vzdrževanje. Poligon uporabljajo poleg gasilcev tudi policisti, vojaki, kotalkarji, rolerji, strelci in plesna šola.

Ob kavici in rogljičku smo izvedeli tudi, da je Ormož staro slovensko mesto, da segajajo dokazi o prvi naselbini že v čas pred našim štetjem in da je tod mimo šla rimska cesta. Mesto ima tudi grad, ki so ga zgradili Gospodje Ptujski kot obrambo pred Osmani. Pred leti je bila v Ormožu zelo znana tovarna sladkorja, ki pa so jo po vstopu v EU na žalost morali zapreti. Danes so v zgradbah nekdanje tovarne državne rezerve.

Izvedeli smo tudi, da je v Prlekiji zelo veliko sončnih dni in da je pokrajina znana po prleškem luku. To je čebula rdeče barve in domačini pravijo da je huda.

Nato smo pot nadaljevali po vinski cesti do Jeruzalema in si sredi vinorodnih terasastih nasadov v zidanici Malek ogledali muzej in pokušali vina, značilna za to pokrajino. Zgradba stara več kot 350 let je nekoč služila kot kmetija za predelavo grozdja, sedaj pa se v njej nahaja vinogradniški muzej in klet za degustacijo.  Zidanico Malek od leta 2009 vodi in upravlja družina Puklovec kot družinsko podjetje.  V posesti imajo prib. 650 ha vinogradov v okolici Jeruzalema. Zaposlenih imajo 150 delavcev, 80 jih dela v goricah in vinograde redno obnavlja. Povedali so nam, da je veliko vinogradov okuženih z rumenico, to je bolezen vinske trte, ki se širi preko ameriškega škržata. Jeruzalem je med najbolj okuženimi področji v Sloveniji in do sedaj je ljutomerski okoliš izgubil že približno 30 ha vinogradov.                                                                                                                      Pri degustaciji smo pokušali sauvignon, šipon, renski rizling in traminec in

Izvedeli, da letno pridelajo do 4 miljone litrov vina. Renski rizling je poleg šipona najstarejše in najbolj značilno vino za okolico Jeruzalema, sicer pa tu dobro uspeva okrog 15 sort belega vina.

V bližini posestva smo si ogledali tudi baročno cerkev Žalostne Matere božje iz leta 1652 z bogato okrašenimi baročnimi oltarji. Nad glavnim oltarjem je na stropu križ značilen za malteški križarski red.

Naslednja postaja je bila Oljarna in mešalnica v Središču ob Dravi. Ogledali smo si film o pridobivanju bučnega olja in pokušali bučne dobrote: bučne likerje, rolado, sir, bučnice. V trgovini smo si proizvode iz bučnic lahko tudi kupili in skoraj vsi smo v avtobus odnesli vrečko z bučnimi izdelki.

Gasilski muzej PGD Miklavž pri Ormožu je bil naša naslednja destinacija. Tu so nas gasilci zelo prijazno sprejeli in nas pogostili z vinom, šnopsom, domačim sokom in prleško malico: domačim kruhom z mesom iz tunke, domačimi klobasami, čebulo z zaseko in sirom z bučnim oljem. Postregli so nas tudi s sočnimi, sladkimi jabolki. S ponosom so nam razkazali in predstavili gasilski muzej, kjer smo spoznali bogato zgodovino kraja Miklavž pri Ormožu, zgodovino domačega gasilskega društva. Ogledali smo si največjo zbirko motornih brizgaln na Štajerskem in videli največjo brizgalno izdelano v Sloveniji iz l. 1888. Občudovali smo številne uniforme, čelade, medalije in odlikovanja in številne druge predmete, ki so jih gasilci uporabljali pri svojem delu. Zahvala za tako bogato zbirko gre gasilcem, ki so znali zapisati in ohraniti številne dokumente  in predmete, ki prikazujejo delovanje društva v preteklosti. Posebej velja izpostaviti, da je leta 2000 v okviru akcije »Moja dežela lepa in urejena« med domovi zgrajenimi pred letom 1930, PGD Miklavž pri Ormožu prejelo priznanje Gasilske zveze Slovenije in Turistične zveze Slovenije za najlepše urejen gasilski dom v Sloveniji.

V Miklavžu smo si ogledali tudi župno cerkev sv. Miklavža z bogato baročno opremo. Cerkev predstavlja pomembno arhitekturo zgodnjega baroka na Slovenskem. V bližini cerkve je tudi spominska soba dveh pomembnih mož, rojenih v tem kraju; dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je bil lavantinski škof, organizator in pisatelj in prof. dr. Stanka Janežiča, ki je bil duhovnik, pisatelj, prelat. Oba sta za svoj kraj veliko naredila in imata vitrino tudi v gasilskem muzeju v  Miklavžu.

Čisto na koncu pa smo se vsi veterani zbrali v novo urejeni kulturni dvorani pri Miklavžu pri Ormožu, kjer smo zaključili naše potepanje po Prlekiji. Gostinec »Črni Ribič« in njegova ekipa so nam postregli dobro in obilno kosilo. Zadovoljni in polni lepih vtisov smo se vrnili domov. Ob tej priliki se za lepo preživet dan, poln lepih vtisov o prijaznih in gostoljubnih Prlekih in njihovi lepi deželici zahvaljujem v imenu veteranov ljubljanskih gasilskih društev Tonetu Podobniku in njegovim sodelavcem za njihov trud in odlično organizacijo.

Vladka Pance

 

GZL v številkah

35 Prostovoljnih gasilskih društev
3 Prostovoljna industrijska gasilska društva
4.618 članov
1.125 operativnih članov
150-letna tradicija

Klic v sili 112

Ko kličete na številko 112, povejte:

  • kdo kliče (ime in priimek),
  • kaj se je zgodilo,
  • kje se je zgodilo (lokacija dogodka),
  • kdaj se je zgodilo (čas dogodka),
  • koliko je ponesrečencev (število),
  • kakšne so poškodbe,
  • kakšne so okoliščine na kraju nesreče,
  • kakšno pomoč potrebujete.